Zabava ali nujno zlo?
Kuhanje je za začetnike pogosto lahko razlog za slabo voljo, ker enostavno ne vemo kje in kako začeti. Vedeti pa moramo, da je lahko zelo zabavno opravilo! Na začetku se moramo zavedati, da izhajamo iz različnih kuharskih ozadij: nekateri so se osnov kuhanja naučili doma, drugi so se izučili sami. Dejstvo pa je, da se nihče ni rodil s kuhalnico v ustih. Pri kuhanju je potrebno veliko učenja in izkušenj, preden postanemo izkušeni kuharji, učenje pa se nikoli ne neha. Poleg tega se moramo zavedati, da obstaja več različnih kulinaričnih ozadij – kitajska hrana, tajska hrana, indijska, in podobno. Izhajajo namreč iz popolnoma drugačnih principov, ki se jih moramo naučiti, ne glede na naše predznanje kuhanja ostalih vrst jedi.
Pri znanju kuhanja se vedno najde nekdo, ki določeno jed obvlada bolje kot mi, na drugi strani pa so tudi ljudje, ki jim gre slabše kot nam. Tega si ne smemo vzeti k srcu, saj imajo tudi najboljši kuharji slabe dneve. Na svetu je ogromno ljudi, ki kuhajo iz različnih razlogov: Nekateri kuhajo zato ker morajo, da preživijo, nekateri kuhajo z veseljem, spet drugi kuhajo kadar so pod stresom ali pa jim je enostavno dolgčas. Kakršen koli je že naš razlog za kuhanje pa je vedno pomembno, da začnemo na začetku.
Izrazi in tehnike
Najprej moramo osvojiti različne izraze, ki jih najdemo v kuharskih receptih. Na začetku se pogosto srečamo z kakšnim opisom ali tehniko, ki nam zveni tuje – zato je pomembno preveriti, kaj ta izraz pomeni. Pravilna uporaba kuharskih tehnik je pomembna, saj je ravno ta tista, ki nam lahko zagotovi uspeh. Vsaka dobra kuharska knjiga ima na koncu seznam in opis kuharskih izrazov, sicer pa je priporočljivo, da se o njih pozanimamo sami. Tu so nam lahko v veliko pomoč različni spletni portali s kuharsko tematiko, največ znanja pa odnesemo z obiskom kuharskega tečaja. Tam nam lahko strokovnjak neposredno odgovori na vprašanje, mogoče pa pravilno tehniko pokaže kar v živo, pred nami.
Odličen nasvet, ki se ga splača upoštevati, je da stopnjujemo recepte od lažjih k težjim. Na ta način lahko osvojimo osnove kuhanja in naše znanje postopoma nadgradimo, preden se lotimo težjih receptov. Večina receptov ima zraven oznako za težavnost, prav tako pa lahko preletimo recept in preverimo, če smo seznanjeni z vsemi uporabjenimi tehnikami. Tu je popolnoma na mestu rek, da tudi “Rim ni bil zgrajen v enem dnevu”. Razumljivo je, da bomo potrebovali nekaj izkušenj, preden lahko težje recepte uporabjamo v našem vsakdanjiku.
Dobra stran učenja kuharskih osnov je, da nam jih ni treba ponovno odkrivati. To pomeni, da lahko naše znanje stalno nadgrajujemo in širimo. Z učenjem novih receptov izboljšamo naše kuharske tehnike in naše instinkte, tako da bomo hitro odkrili, da je kuhanje doma veliko bolj razveseljivo kot pogrevanje vnaprej pripravljenih jedi.
Kako naprej?
Sčasoma bomo pa le prišli do izkušenj in samozavesti okoli kuhanja in osnov kulinarike – takrat pa lahko začnemo recepte prilagajati lastnim željam. Če želimo manj ali bolj pikantno jed, lahko sami prilagodimo količino začimb, saj imamo že izkušnje in vemo, kakšen bo rezultat. Naslednji korak pa je ustvarjanje čisto svojih jedi in receptov, s pomočjo vsega kuharskega znanja, ki smo ga osvojili z dosedanjim učenjem.
In kdo ve… mogoče ste pa v nekomu od nas skriva naslednji MasterChef!
