Ocvirkova potica po domače, slana in sočna
Za domačo ocvirkovo potico za 10 oseb potrebujete približno tri ure in pol, nato pa še čas za hlajenje. Dobro odcejeni ocvirki, mlačen nadev in potrpežljivo vzhajanje poskrbijo za mehko sredico, ohlajeno potico pa boste tudi lepše narezali.
- 500 g bele pšenične moke, tip 500
- 20 g svežega kvasa ali 7 g suhega kvasa
- 250 ml mlačnega mleka
- 1 jajce
- 50 g zmehčanega masla
- 8 g soli
- 1 žlička sladkorja
- 280 g odcejenih ocvirkov, stehtanih po odcejanju
- 100 g goste kisle smetane
- 1 jajce
- ½ žličke posušenega majarona
- ¼ žličke mletega črnega popra
- do ¼ žličke soli, glede na slanost ocvirkov
- 10 g masla za model
- 1 jajce za premaz
- 1 žlica mleka za premaz

Ocvirkova potica je domača slana potica iz kvašenega testa, nadevana z ocvirki in malo kisle smetane. Po tem receptu jo pripravite za 10 oseb, za delo, vzhajanje in peko pa si vzemite približno tri ure in pol. Najlepše uspe, če ocvirke dobro odcedite, nadev nekoliko ohladite in testo razvaljate dovolj na debelo, da lepo obdaja nadev.
Takšna potica se prileže ob prazničnem zajtrku, na božični mizi ali med silvestrskimi prigrizki. Skorjica je rahlo hrustljava, pod njo pa ostanejo mehke plasti testa s slanim nadevom. Žlička sladkorja v testu pomaga kvasu pri začetnem vzhajanju; potica zaradi nje ne bo sladka.
Pri nadevu največ šteje, koliko maščobe ostane med ocvirki. Preveč masti prepoji spodnjo plast testa, povsem suhi ocvirki pa se med rezanjem radi raztresejo. Kisla smetana jih poveže in nadev zmehča, okus ocvirkov pa ostane lepo izrazit.
Kako pripravite ocvirkovo potico s sočnim slanim nadevom?
Za 10 oseb
Priprava: približno 45 minut dela, 90–115 minut vzhajanja in 45–55 minut peke; skupaj približno 3 ure in 30 minut. Pred rezanjem predvidite še najmanj 45 minut hlajenja.
Pripravite podolgovat model za potico ali kruh, dolg približno 30 cm, širok 12 cm in visok vsaj 9 cm. Pred zadnjim vzhajanjem naj testo z nadevom sega največ do dveh tretjin višine modela. Če je vaš model manjši, specite dve manjši potici in čas peke nekoliko skrajšajte.
Sestavine
Za kvašeno testo
- 500 g bele pšenične moke, tip 500
- 20 g svežega kvasa ali 7 g suhega kvasa
- 250 ml mlačnega mleka
- 1 jajce
- 50 g zmehčanega masla
- 8 g soli
- 1 žlička sladkorja
Za ocvirkov nadev
- 280 g odcejenih ocvirkov, stehtanih po odcejanju
- 100 g goste kisle smetane
- 1 jajce
- ½ žličke posušenega majarona
- ¼ žličke mletega črnega popra
- do ¼ žličke soli, glede na slanost ocvirkov
Za model in premaz
- 10 g masla za model
- 1 jajce za premaz
- 1 žlica mleka za premaz
Postopek
- Pripravite kvasec. Od odmerjenega mleka odvzemite približno 80 ml. Vanj nadrobite sveži kvas, dodajte sladkor in žlico moke od skupne količine. Premešajte in pustite 10 minut, da se pojavijo mehurčki. Mleko naj bo prijetno mlačno, nikakor vroče. Če uporabljate suhi kvas, ga lahko vmešate neposredno v moko, kadar tako piše na embalaži.
- Zamesite testo. Moko stresite v večjo skledo. Ob rob dodajte sol, na sredino pa kvasec, preostalo mleko in jajce. Premešajte in začnite gnesti. Ko se sestavine povežejo, postopoma vgnetite zmehčano maslo. Ročno gnetite približno 10 minut, z mešalnikom pri nizki hitrosti pa 7 minut. Dobili boste mehko, gladko in le malo lepljivo testo.
- Pustite prvič vzhajati. Skledo pokrijte s pokrovom ali čisto kuhinjsko krpo. Na toplem mestu brez prepiha naj testo vzhaja 60–75 minut, da se njegova prostornina približno podvoji. Ne postavljajte ga neposredno na vroč radiator. Če je kuhinja hladnejša, bo vzhajanje trajalo nekoliko dlje, zato se ravnajte tudi po videzu testa.
- Odcedite ocvirke. Med vzhajanjem jih v ponvi na nizki temperaturi nežno ogrejte, da se mast utekočini. Preložite jih v kovinsko cedilo nad skledo in pustite odtekati približno 10 minut. Ne stiskajte jih povsem na suho. Odstranite morebitne trde koščke, ocvirke grobo sesekljajte in za nadev odtehtajte 280 g.
- Zmešajte nadev. Mlačnim ocvirkom primešajte kislo smetano, majaron in poper. Poskusite in po potrebi dosolite, nato dodajte jajce. Nadev mora biti mazav, na dnu posode pa ne sme zastajati maščoba. Če so ocvirki še vroči, najprej počakajte: jajce bi se v njih začelo strjevati, vroč nadev pa bi preveč zmehčal testo.
- Razvaljajte testo. Vzhajano testo zvrnite na rahlo pomokano delovno površino in ga nežno sploščite. Razvaljajte ga v pravokotnik, velik približno 30 × 45 cm in debel 5–7 mm. Daljša stranica naj bo obrnjena proti vam. Površino pomokajte le toliko, da se testo ne prijema, saj se zaradi odvečne moke zavoji slabše sprimejo.
- Namažite in zvijte. Nadev enakomerno razmažite po testu. Ob nasprotnem daljšem robu pustite približno 2 cm praznega prostora. Zvijati začnite pri sebi, da dobite približno 45 cm dolg zavitek. Delajte enakomerno in testa ne vlecite. Rob stisnite, zaprite oba konca in zavitek v namaščen model položite v obliki črke U, s stikom navzdol.
- Pustite ponovno vzhajati. Potico pokrijte in pustite vzhajati še 30–40 minut. Lepo naj naraste, vendar naj ne sili čez rob modela. Proti koncu vzhajanja pečico vključite na 180 °C, z zgornjim in spodnjim gretjem. Jajce za premaz razžvrkljajte z žlico mleka in površino potice tanko premažite.
- Prebodite in specite. S tanko leseno paličico potico na šestih do osmih mestih prebodite skoraj do dna. Model postavite na rešetko v spodnjo tretjino pečice. Pecite 45–55 minut. Če površina po približno 25 minutah močno potemni, jo ohlapno pokrijte z aluminijasto folijo. Pečena potica ima čvrsto skorjo, na leseni paličici pa ne ostaja surovo testo.
- Ohladite in narežite. Pečeno potico pustite v modelu 10–15 minut. Nato jo previdno zvrnite na rešetko in obrnite pokonci. Pred rezanjem počakajte najmanj 45 minut; najlepše rezine boste dobili, ko bo skoraj ohlajena. Režite z nazobčanim nožem, brez močnega pritiskanja, da mehkih plasti ne stisnete skupaj.
Katere ocvirke izberete in koliko maščobe odcedite?
Izberite zlato rjave ocvirke prijetnega vonja. Dobro je, če je med njimi nekaj drobnih in nekaj večjih koščkov, saj bo nadev tako prijetnejši na ugriz. Zelo velike ali trdo zapečene koščke odstranite oziroma sesekljajte, ker otežujejo mazanje in lahko med zvijanjem pretrgajo testo.
Ocvirke sesekljajte z nožem. Če jih zmeljete v gladko pasto, bo nadev bolj zbit, posamezni koščki pa se v njem ne bodo več poznali. Za to potico je dovolj, da se nadev lepo razmaže in da v njem ni večjih trdih delov.
Pri ocvirkih iz kozarca računajte, da je lahko precej vsebine mast. Za 280 g odcejenih ocvirkov boste zato morda potrebovali občutno večjo začetno količino. Natančne količine ni mogoče določiti za vsak kozarec, zato jih stehtajte po odcejanju. Že odcejene ocvirke le rahlo ogrejte in preverite, ali so dovolj mehki.
Dobro odcejeni ocvirki se še nekoliko svetijo, vendar z žlice ne kaplja mast. Med dvema žlicama se povežejo, ne plavajo pa v tekočini. Prestrezite odcejeno mast v čisto posodico in jo po ohlajanju shranite v hladilniku za drugo kuhanje. Če vam ostanejo ocvirki, so ajdovi žganci z ocvirki še ena domača jed, v kateri pride njihov okus lepo do izraza.
Odmerjeno kislo smetano primešajte postopoma, zlasti kadar je nekoliko redkejša. Tako boste lažje videli, kako se nadev povezuje. Ostajati mora na žlici, obenem pa se mora brez težav razmazati po mehkem testu. Pred dodajanjem jajca preverite slanost, saj so nekateri ocvirki že precej slani.
Z majaronom ostanite pri navedeni količini. Pol žličke prijetno dopolni nadev, več pa bi lahko prekrilo okus ocvirkov. Čebule v tem receptu ni; nadev je preprost in se lepo ujame z maslenim testom.
Potico ponudite mlačno ali pri sobni temperaturi, narezano na približno 2 cm debele rezine. Zraven se podajo kislo zelje, vložene kumarice ali radič. Lahko jo postrežete ob juhi ali kot samostojen slani prigrizek. Za drugo priložnost, ko načrtujete domače kosilo z nadevanim testom, so dobra izbira idrijski žlikrofi.
Kako ocvirkovo potico shranite in pripravite vnaprej?
Potico lahko spečete dan pred postrežbo. Počakajte, da se povsem ohladi, nato jo zavijte in shranite v hladilniku. Porabite jo v dveh do treh dneh. Če jo pospravite še toplo, se bo v zaprti posodi orosila. Za pripravo uporabite sveža jajca, kislo smetano pa do uporabe hranite na hladnem.
Pred postrežbo rezine za približno pol ure postavite na sobno temperaturo. Če imate raje toplo potico, kos ohlapno zavijte v aluminijasto folijo in ga pri 150 °C pogrevajte približno 10–15 minut. Sredica se bo ogrela, folija pa bo pomagala, da se skorja ne izsuši preveč.
Za zamrzovanje jo narežite na debelejše rezine in dobro zapakirajte. Za najboljšo kakovost jih porabite v dveh mesecih. Odtajajte jih v hladilniku in nato po potrebi pogrejte. Manjše porcije so med prazniki priročne, saj lahko vzamete le toliko potice, kolikor je boste ponudili.
Če pod skorjo opazite praznino, je bil zavitek morda preohlapen, nadev preveč tekoč ali drugo vzhajanje predolgo. Zbita sredica pa pogosto kaže na premalo vzhajanja ali prekratko peko. Tudi s pravilno pečeno potico bodite potrpežljivi: takoj iz pečice je sredica še vlažna in občutljiva, zato jo z rezanjem hitro stisnete.
Če za praznično mizo pripravljate tudi sladko različico, si oglejte recept za orehovo potico brez napak. Pri obeh poticah namenite pozornost enakomernemu zvijanju in hlajenju pred rezanjem, količine ter pripravo nadeva pa upoštevajte po posameznem receptu.
Več v sklopu: Advent in božič
Pogosta vprašanja
Ali lahko uporabite samo suhe, hrustljave ocvirke?
Lahko, le drobneje jih sesekljajte in dobro povežite s kislo smetano. Preverite, ali se nadev lepo maže. Povsem suhi koščki se slabo držijo skupaj in bodo med rezanjem odpadali iz rezin.
Ali lahko potico spečete brez modela?
Lahko jo oblikujete v podkev in položite na pekač s papirjem za peko. Brez opore modela se bo nekoliko bolj razlezla. Pečenost začnite preverjati po 40 minutah, da je ne izsušite.
Zakaj maščoba med peko izteka?
Navadno so ocvirki premalo odcejeni ali pa zavitek ni dobro zaprt. Nekaj maščobe ob robu je pri ocvirkovi potici običajno. Večja lužica pa pomeni, da je v nadevu ostalo preveč masti.
Ali je ocvirkova potica primerna za sveti večer?
Če pripravljate brezmesno večerjo, jo prihranite za božični zajtrk ali naslednji dan. Ocvirki so svinjski, zato je to mesna praznična jed, čeprav je na pogled podobna drugim domačim poticam.





